Abgeschickt von Franc am 27 September, 2005 um 18:02:37
: 30.1.05
: Kočevar v Buchenwaldu.
: Prejšnji teden je svet obudil spomin na Auschwitz, ki so ga sovjetske čete osvobodile 27. januarja 1945. Čez tri mesece se bomo spominjali Buchenwalda, ki so ga ameriške čete osvobodile 11. aprila 1945.
: V teh dveh taboriščih in mnogih drugih so umrli milijoni Judov, Ciganov, Slovanov in drugih predstavnikov človeške rase, ki so bili označeni kot njeni paraziti. V enem izmed njih je izgubil življenje moj prijatelj iz šolskih dni Josef Tramposch. / Bolje: V enem izmed njih je umrl moj prijatelj iz šolskih dni Josef Tramposch.
: Star je bil 12 let, njegova mama je bila Ciganka, oče pa Kočevar. Po njega in njegovo (v Posavje) preseljeno družino je prišel brez predhodnega opozorila ali objave gestapo samo zato, ker je bila Josefova mati ciganskega rodu. To, da je bila žena Kočevarja, ni dosti pomenilo.
: Auschwitz in Buchenwald sta bili taborišči smrti. Toda v mojih očeh je dobil Buchenwald še eno posebno razsežnost potem, ko je postalo javnosti znano, da je Kočevar imenovan Wilhelm Lampeter kot major SS (Sturmbannführer) služil v štabu Buchenwalda.
: Po vojni je Lampeter pobegnil pred kaznijo in se kot vojni zločinec umaknil v komunistično vzhodno Nemčijo, daleč od dosega zahoda (po navedbi N.Y.Timesa, 30. 1. 05 so po vojni zahodni zavezniki označili za vojnega zločinca vsakogar, ki je bil glavni ali postranski udeleženec pri vojnih zločinih). Lampeter, ki je pred kratkim umrl, je bil 14. oktobra 1990 na srečanju v Münchnu prisrčno sprejet v vodstvo po svetu razkropljenih Kočevarjev.
: Veseli dogodek je opisan v časopisu Gottscheer Zeitung januarja 1990, srečanje pa je ovekovečeno s fotografijo, ki prikazuje Lampeterja obdanega s smejočimi obrazi, vključno z dr. Viktorjem Michitschem, vodjem AG (Gottscheer Arbeitsgemeinschaft), krovne organizacije po svetu razkropljenih Kočevarjev. Viktor Michitsch je tudi odgovoren za Gottscheer Zeitung, ki izhaja v Celovcu, v Avstriji..Na omenjenem srečanju so nekdanjemu SS štabnemu oficirju Buchenwalda podelili medaljo in kasneje tudi naslov „častni član“ in „kulturni svetovalec“. Toda Lampeter ni prvi izmed nekdanjih nacistov, ki so sicer že od leta 1955 dalje postajali „častni člani“ organizacije AG, eden izmed njih je tudi njegov namestnik Richard Lackner. (Lackner je služil v elitni enoti SS, ki ji je bila zaupana zaščita umika vodstva tretjega rajha v Hitlerjevo alpsko trdnjavo. Glej GZ,8/2003)
: Lampeter in Lackner sta leta 1941 dirigirala, na ljubo nacistov, preselitev Kočevarjev, kar je po vseh civiliziranih standardih kriminalno dejanje, ki je pripeljalo do izgube naših domov, naše dežele, naše dediščine in nazadnje brezpogojno do konca Kočevarjev kot etnične skupine. Približno 500 se je uprlo klicu siren, ostali so na domovih v Sloveniji, preživeli in se kasneje organizirali v majhne kulturne skupine. Na žalost je nekatere izmed njih potegnila za seboj krovna organizacija AG pod vodstvom Viktorja Michitscha in te skupine so danes razpuščene kajti njihovo članstvo ni hotelo imeti ničesar z AG in nekdanjimi nacisti.
: Čas po vojni je bil, ko je Viktor Michitsch še priznaval poskus njegovega očeta in kočevskih duhovnikov, ki so se upirali nacističnim operativcem skupine Lampeter/Lackner in njihovem prepričevanju, naj se preselijo in predajo svojo dediščino Hitlerju. Čeprav je nazadnje tudi on popustil in se z Viktorjem in drugimi člani družine preselil na domove, katerih pravi lastniki so bili izgnani. Frensing citira pismo, ki ga je zapisal Michitsch, datirano z 15.7.1965:
: „Moj oče, Georg Michitsch iz Gotenice, je ob koncu septembra in na začetku oktobra 1941 začel z nasprotno pobudo. Skupaj z nekaterimi drugimi možmi, med drugim tudi z duhovnikom Josefom Gliebejem, so se bili pripravljeni upreti preselitvi. Podpise so zbirali v vaseh Gotenica, Kočevska Reka in Grčarice in jih predložili nemškemu konzulu v Ljubljani. Peticija je zahtevala, da se ne opravi preselitev med vojno. To je privedlo do velikega sovraštva do ljudi z nasprotno težnjo. Dejstvo je, da so bili ljudje tako prestrašeni, da akcija ni imela nobenega učinka. Ljudi je skupina Lampeterja in Lacknerja strašila, da jih bodo Italijani prisilno odpeljali v Abesinijo, če se bodo upirali preselitvi.
: Celo Michitsch je še leta 1989 izkazoval spoštovanje očetovem prepričanju, kar je razvidno iz članka “Služiti domovini” (“Der Heimat dienen”). Michitsch je leta 1989 še upošteval prepričanje svojega očeta, kar je razvidno iz članka “Služiti domovini”.
: “Način kako so Kočevarji pristopili k preselitvi je bil napačen. Oni (skupina Lampeter/Lackner) so držali v največji tajnosti kraj preselitve vse do konca. Opisovali so ga kot pokrajino, kjer se bosta cedila med in mleko. Nekateri so tudi - in to je za
: mene popolnoma nerazumljivo - v naši lastni etnični skupini prikazovali preselitev na način samoizločanja. Ko to beremo danes, nas oblije zona po hrbtu … In ta priporočila so prišla od naše lastne etnične skupin”. (Gottscheer Zeitung, 11/89).
: Zgoraj omenjeno “samoizločanje” se nanaša na moč, ki jo je SS dodelila skupini Lampeter/Lackner pri določanju prioritete v rasni razvrstitvi ob preselitvi Kočevarjev. Fanatične kriterije skupine Lampeter/Lackner glede rasne čistosti je SS omilila, ko je postalo očitno, da bodo kriteriji izključevali mnoge in postavili na kocko želeni vtis enotnosti Kočevarjev. Tako se je akcija preselitve pospešila z vključitvijo mešanih družin (vključno s Cigani), slabotnih in sumljivih, s katerimi je bil obračun kasneje. Moj prijatelj Josef Trampusch, njegova družina in mnogi drugi so bili žrtve in primeri te sramotne taktike. Dan obračuna z mano, ki sem bil sin slovanske matere in invalidnega očeta Kočevarja je bil odložen za kasnejše dni.
: Toda leta 1990 je Michitsch in njegov AG pozdravil Lampeterjevo vrnitev v vodstvo! Viktorjev oče se je tedaj gotovo obrnil v svojem grobu, od takrat pa se obrnil že nič kolikokrat.
: To, da se je Viktor Michitsch spreobrnil, je postalo očitno že pred leti. Očitno se je pokazalo v številnih njegovih izjavah in njegovih napadih name leta 2005 v januarski številki Gottscheer Zeitung. Z. Veseli me ta napad s katerim me postavlja v vrsto nasprotnikov, kakršen je bil njegov oče, duhovniki na Kočevskem in mnogi drugi, ki so zgubili svojo bitko, ko so nasprotovali tolpi Lampeter/Lackner. Izjemno me veseli, da mi je dano nadaljevati bitko njim v prid in poskusiti ponovno najti čast mnogih, ki je bila izgubljena.
: Tu tiči tragedija. Michitsch (in drugi) je imel v drugi polovici 20.stoletja priložnost osvoboditi Kočevarje prodornega vpliva nekdanjih nacistov, ki so dirigirali izgubo naše etnične skupine, ki jo je napovedal oče Gliebe, prijatelj Viktorjevega očeta. Namesto tega so Viktor in prijatelji njegove AG začeli s taktiko ponovnega pisanja zgodovine, zamegljevanjem, skrivanjem in ponarejanjem dejstev; s prizadevanjem, ki mu je usojeno, da bo propadlo in, ki je bilo do sedaj razkrinkano kot napačno.
: Tragična taktika AG, ki je vključevala zajedljivo držo do slovenske vlade, je globoko prizadela ostanke Kočevarjev, ki so ostali v Sloveniji. Ti ostanki so se trudili, da bi ohranili kočevarsko dediščino, dokler ni njihovo vodstvo zaplulo v kroge AG. Vse to je postalo opazno, ( dodati: ko so se vodje kočevarskih organizacij )prikazali na sliki z voditelji na srečanju Lampeterja, Lacknerja, Michitscha v različnih koncih Nemčije in Avstrije.
: Posledica tega je bila, da so člani društva Kočevarjev staroselcev zavračali povezovanje z organizacijo za katero je AG začela iskati manjšinske pravice (sicer zastopajo Nemci v Sloveniji manj kot 0,01% celotnega slovenskega prebivalstva).
: In Avgusta Grila, vodje društva Kočevarjev staroselcev, se je začela izogibati najožja družina, veliko število kupcev v trgovini in okoliško prebivalstvo. Gril je poskušal neuspešno zatajiti dejanja in začel pritiskati na tisk, ki je poročal o njegovih povezavah z nekdanjimi nacisti.(Dodala bi … in blatil vsakogar, ki se ni strinjal z njegovim delovanjem.
: Naše dostojanstvo bi lahko pridobili nazaj in popravili čast naše etnične skupine edino s katarzo, če se ne bi Viktor Michitsch odrekel prepričanju svojega očeta in sledil zakrknjenim sirenam nacistične ideologije. Toda rak, ki se je začel širiti v poznih tridesetih letih živi v nekaterih izdajalcih svojega rodu, nekdanja tolpa skupine Lampeter/Lackner, pravih kriminalcev, danes neovirano deluje pod nazivom „častni člani in kulturni svetovalci“ v krogih Viktorjevega vodstva.
: Jasno je, da Viktor Michitsch nima poguma kakršnega je imel njegov oče, da bi se konfrontiral s tistimi, ki so zapravili našo dediščino. Namesto tega se jim je priključil in zdaj brani njihova dejanja. Tako je postal eden izmed njih, izdal ne le svojo dediščino, ampak tistega, ki mu je v rodu najbližji, svojega očeta.
: John Tschinkel
:
Zelo zanimiva zgodba, malo poznana.
Franc Mihič