|
1077
|
Med
investiturnim bojem je cesar Heinrich (Henrik) IV. podelil fevde
na Kranjskem patriarhom iz Ogleja in imenoval njihovega kanclerja
Siegharda za patriarha. |
|
1247
|
Pariarh
Berthold (zgodovino te rodovine na Koroškem lahko spremljamo od
konca 11.stol. , od 1141 imajo grofovski naslov) je usluge poplačal
Ortenburžanom s podelitvijo posestev okrog Ribnice (Reifnitz) in
ozemelj v njeni okolici, torej tudi pragozdove kasnejšega naselitvenega
območja Kočevarjev. |
|
1339
|
Patriarh
Bertrand Oglejski je 1. septembra v svojem dopisu grofu Ottu Ortenburškemu
, dovolil nastavitev kaplana za njegovo kapelo na njegovem posestvu
v Mahovniku/ Mooswald. Kapela je bila posvečena sv. Jerneju. Naseljenci
so svojo župnijsko cerkev (namreč v Ribnici) obiskovali z velikimi
težavami. Patriarh je v istem pismu dovolil tudi ureditev pokopališča,
brez zmanjšanja pravic župnije v Ribnici. |
|
1363
|
1.maja
1363 je potrdil patriarh Ludvik, da je v okviru dušnopastirskega
področja sv. Štefana v Ribnici v določenih gozdovih in gajih, ki
so bili do tedaj nenaseljena in neprimerna za bivanje, nastale
nove hiše in polja. Prišlo je številno ljudstvo, pričujejo, viri,
ki so na novih področjih zgradili tudi več novih cerkva (med njimi
tudi v Kočevju in Gotenici) |
|
1377
|
Mahovnik
/ Mooswald, ki leži v vznožju hribovja, je izgubil svoj pomen v
dolini. Kočevje/ Gottschee postane središče dežele in dobi tržne
pravice. |
|
1398
|
Nastane
prvi Urbar: ohranil se je samo del Urbarja enote Kočevska Reka/
Rieg, ki vsebuje podatke o naseljencih in naseljih. |
|
1400
|
Omenjen
je Koprivnik/ Nesseltal in sicer kot župnija: sklepamo lahko torej,
da so naseljenci z ognjem in plugom skrćili gozdove
vzhodno od prvega naselitvenega področja. |
|
1406
|
20.
maja : Grof Friederich Ortenburški je izdal razglas: Kdor od naseljencev
je nemoteno in brez ugovora gospostva 9 let in en dan uporabljal
gozd pri urejenih pravnih razmerjih, temu ga ni več nogoče odvzeti.
Ta gozdna ureditev naj bi preprečila vedno večja nasprotja in razprtije
glede lastnine. |
|
1415
|
Burkard
Zink iz Memmingena piše: … šli smo na Kranjsko po slovenskih (vindišarskih)
krajih v tržni kraj, ki se imenuje Ribnica, kakih 6 milj od Ljubljane
v smeri proti Hrvaški. Bil je na poti k svojemu stricu, ki je bil
takrat župnik v Kočevski Reki/ Rieg. V deželo je prišel z ženo
Friedericha Ortenburškega, Margarethe von Teck. Zink je obiskal
šolo v Ribnici, kraj, kjer je bila nekdaj rezidenca Ortenburžanov.
Ribnica je bila okrog l. 1500 že slovensko mesto. |
|
1418
|
izumrejeo
Ortenburžani. Njihovo premoženj je na osnovi dedne pogodbe preslo
leta |
|
1420
|
na
Celjske grofe. Celjski grofje so leta 1424 zgradili grad Friederichstein:
takrat se je zgodila tudi tragična zgodba Veronike Deseniške |
|
1456
|
umorjen
je bil poslednji Celjski grof Urh / Ulrich |
|
1460
|
Cesar
Friederich III. je, po vojaških spopadih z Janezom Goriškim (Johann
von Görz) zagotovil celotno dediščino Ortenburžanov. |
|
1469
|
prvi
vpad Turkov na Kočevsko. Požgali so trg Kočevje, ki je bil takrat
placiran ob cerkvi Corpus Christi. Nov trg so zgradili ob reki
Rinži. |
|
1471
|
dobi
mesto Kočevje mestne pravice z utrjenim obzidjem/ stolpom, mestni
grb in prebivalstvo mestne pravice (iste kot v Novem mestu). Dovoljeni
so bili štirje sejmi in dvoje proščenj na leto. Dobili so tudi
svojega sodnika in mestni svet. Turki so mesto napadli dvajsetkrat
(do l. 1598): več o tem najdemo pri sodobniku Widmerju str. 151.
Še 22. januarja 1574 so prišli prebivalci Knežje Lipe/ Graflinden,
Prerigelj/ Preriegel in Nemške Loke/ Unterdeutschau in zahtevali
oprostitev davkov, ker so skrbeli za kresove, ki so opozarali na
turško nevarnost. |
|
1471
|
10.
junija so sodnik in mestni svet za dve leti od cesarja najeli deželno
sodišče Fridrihstajn/ Friedrichstein. |
|
1476
|
28.
junija je Friedrich III. potrdil novemu mestu, da je bratoma Petritz
(Petric), meščanoma mesta Kočevje, posodil rudarske pravice za
izkop železove rude. |
|
1492
|
23.
oktobra, je izdal Friederich III, Kočevarjem krošnjarsko pravo/
patent, ki je pomenilo nov vir dohodka za obubožano prebivalstvo.
To krošnjarsko pravo so obnavljali vse do l. 1841, skupaj dvajsetkrat. |
|
1497
|
9.
junija je Friederich III. upravo spodnjo in gornje Kočevsko in
Kočevsko Reko zahteval nazaj od Casperja Rauberja (v najem mu jih
je dal novembra 1491), da jih je predal Wilhelmu Auerspergu. |
|
1507
|
1.
februarja je Maximilian I. celotno gospostvo prodal Jörgu Turjaskemu.
Njegova samovolja je bila verjetno največji razlog za kmečki upor
v Kočevju. Do upora je prišlo |
|
1515
|
aprila
1515. Kranjski stanovi so upor lahko zadušili sele ob pomoči štajerskih
stanov in 100 jezdecev in 400 pešakov s Koroškega. |
|
1524
|
je
Hans Ungnad lastnik zastavnega posestva, ki ga preda |
|
1547
|
22.
februarja cesar Ferdinand Stefanu Ursiniju, grofu Blagay. Ti hrvaški
grofje so prvotno nemškim priimkom dodali končnice -ić, kasneje
ič ali itsch. Iz priimka Jakl je tako npr. nastal priimek Jaklitsch.
(= Jaklov sin, mali Jakl) 1558 je pod lastnistvom grofa Franca
nastalo veliko novih naselij, On je npr. dal s trto zasaditi Novo
Goro/ Neuberg pri Črmošnjicah/ Tschermoschnitz, ustanovil 25 novih
vasi z 38 3/8 hubami na severovzhodu dežele vzdolž Kočevskega Roga
in tako postal drugi kolonizator Kočevske. |
|
1574
|
Na
pobudo Karla II. Je nastal Urbar. V njem je registriranih 136 krajev,
v katerih je bilo še 27 polnih hub, 904 polovičnih hub, štiri 3,
tri tretjinske, 32 četrtinskih in osem osminskih hub. Takrat je
bil največji kraj Kočevska Reka/ Rieg s 14 hubami, po 10 hub je
imel Gornji Mozelj/ Obermösel, Koprivnik/ Nesseltal in Rajhenav/
Reichenau, oddaljeni Stari Log/ Altlag sedem in Stara Cerkev/ Mitterdorf
šest. Grof Stefan ml. je znal zelo dobro uporabiti izsledke Urbarja
za pobiranje davkov. Kmetje so se mu upirali, zato je vlada izdala
dopis |
|
1569
|
(8.
september) v katerem odreja, da se kolovodje upora za en mesec
zapre na ljubljanski grad in se jih kaznuje tako, da bodo ves mesec
dobili samo kruh in vodo. |
|
1618
|
1.
marca je baron Hans Jakob Khiesel kupil kočevsko gospostvo. Tretjino
tega gospostva je zasedal že od leta 1607. |
|
1629
|
28.
maja je imenoval papež Urban škofa Alberta iz Smederovega za kočevskega
župnika z navodilom, da tu nastavi nemške kaplane, saj tam govorijo
nemški jezik. |
|
1641
|
je
kupil Wolf Engelbrecht (njegova rodovina je imela v letih 1220-1263
v lasti Ribnico/ Reifnitz, njegov brat Johann Weikhard je bil osebi
svetovalec cesarja Ferdinanda II.) od Asuerspergov kočevsko gospostvo. |
|
1690
|
je
prvič omenjena šola v mestu Kočevje/ Gottschee |
|
1745
|
navaja
seznam naslednje župnije in število vernikov v deželici: Kočevje/
Gottschee (3250), Kočevska Reka/ Rieg (1562), Mozelj/ Mösel (910),
Koprivnik/ Nesseltal (1665) in Črmošnjice/ Tschermoschnitz (1692).
Skupaj seznam navaja na Kočevskem 9079 ljudi. |
|
1770
|
je
Marija Terezija ukazala evidentiranje vseh moških prebivalcev in
kraj njihovega bivanja. Ta seznam daje informacijo o natančnem
številu hiš, tudi od 1574 ustanovljena nova naselja so zajeta.
(Groethe str. 71, Petschauer str. 201) V tem času je bila izvedena
tudi zadnja notranja kolonizacija (končana okrog 1825), potem je
bilo vse zemljišče |
|
1791
|
od
11. novembra tega leta so Auespergi kočevski vojvode |
|
1809
-
1815 |
zasedba
Francozov je v deželo spet prinesla pomanjkanje. 16- 18. oktobra
1809 so Francozi oplenili mesto in pred naglim sodiščem sodili
in potem ustrelili upornike. |
|
1849
|
ustanovljena
je bila steklarna. |
|
1851
|
jje
bila prej enotna grofija z enotno upravo Kočevska (silvester patent
cesarja Franca Jožefa I.) razbita na različne politične okraje
(sodni okraj Kočevje/ Ribnica, na okraj Črnomelj/ Metlika in Novo
mesto/ Žužemberk. |
|
1867
in 1869 |
1867
in 1869 je prepotoval Kočevsko Univ. Prof. K.J. Schroer. Raziskoval
je jezik Kočevarjev in narodne pesmi ter s svojim slovarjem kočevarskega
dialekta opozoril na pomen tega jezika v nemškem prostoru. |
|
1872
|
28.
oktobra je bila ustanovljena nižja gimnazija v Kočevju, 1873 so
ustanovili štipendijski sklad za zunanje študente,16. maja 1881
je bil z dotacijo 100 000 goldinarjev Johanna Stampfla ustanovljen
še en štipendijski sklad, ki je s pomočjo obresti leta omogočal
študij revnejšim študentom. |
|
1893
|
28.
septembra je bila otvoritev železniške proge do Kočevja |
|
1895
|
izide
v Gradcu/ Graz pomembno delo Dr. Adolfa Hauffna Nemški jezikovni
otok Kočevska |
|
1904
|
4.
januarja je izšla prva številka kočevarskega časopisa Gottscheer
Bote. Časopis je oblast Kraljevine SHS 6. junija 1919 prepovedala.
Njegov naslednik je bil od 1. augusta 1919 Gottscheer Zeitung,
ki je nehal izhajati po izselitvi l. 1941 (zadnja številka na Kočevskem
je izšla 3. decembra 1941) in od junija 1955 spet redno izhaja
v Celovcu. |
|
1918
|
Nova
oblast Kraljevine SHS je razpustila vsa nemška društva in zaplenila
njihovo premoženje. 31. decembra so dali odpoved vsem nemškim-
prej avstrijskim- uradnikom in učiteljem, na mesto nemško govorečih
redovnic v kočevski sirotnisnici so prišle slovenske, gasilci so
morali uvesti slovenske komande, v samo 16 od 33 šolah so smeli
imeti tudi nemške oddelke. Večina učiteljev in uradnikov je bila
zato prisiljena poiskati delo v Avstriji, ostale so oblasti nastavile
na čisto slovenske šole v slovenskem okolju. |
|
1941
na 1942 |
Kočevarji
so se v veleiki večini izselili na področje med Savo, Krko in Sotlo,
ki so ga za naseljence etično očistili nacisti. Leta 1945 so bili
izgnani tako s tega področja kot tudi iz države. Zatočišče so našli
v raznih begunskih taboriščih v Avstriji in Nemčiji. |
|
1952
|
v
Nemčiji in Avstriji nastanejo kočevarska združenja s ciljem pomagati
rojakom tako materialno kot duhovno. Nastanejo spominski kraji,
ki postanejo središča srečevanja in prireditev. |
|
1980
|
vsa kočevarska združenja po svetu so praznovala 650 letnico Kočevske |
